Zgodovina IPA sekcije Slovenija

44 kolegov, ki so se aprila 1991 zbrali v Gozd – Martuljku, se je potrebno zahvaliti, da je bila ustanovljena IPA Sekcija Slovenije. Zasluga ustanoviteljev je vredna toliko večjega spoštovanja, saj so bili med prvimi v takratni Milici, ki so začutili, kaj vse lahko IPA da tudi slovenski policiji (Milici) in se zlasti slovenskemu policistu oziroma kaj lahko vsak od nas stori za to največjo policijsko družino na svetu. V večkot dvajsetih letih delovanja IPA Sekcije Slovenija, se je stkalo nešteto vezi, ki v IPI štejejo največ in ji obetajo se nadaljnji razcvet. Omogočanje neoviranih stikov in druženj, medsebojne izmenjave, pomoč, izobraževanje in ustvarjanje prijateljskih odnosov je le del ciljev, ki vse več članov poleg našega poklicnega poslanstva spodbujajo k dejavnim odnosom s kolegi po svetu, ki jim je prepoznavni znak kratica IPA in pozdrav SERVO PER AMIKECO. Ponosni smo lahko, da z udeležbo v mednarodnih oblikah izpopolnjevanja, z organizacijo številnih mednarodnih srečanj in z neštetimi snidenji na športnem, družabnem, zbirateljskem področju veliko prispevamo k uspešnosti policijskega dela doma in v tujini.


Ustanovna skupščina 20. april 1991


IPA – Sekcija Slovenija je danes organizirana v 11 regionalnih klubih. Delegati IPA Sekcije Slovenija se udejstvujejo v mednarodnih organih IPE, najpomembnejše pa je sodelovanje in srečevanje širšega kroga članstva IPE na prireditvah in srečanjih s člani tujih sekcij.

Prvi sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev IPA Slovenije – YU je bil 14. julija 1990 v klubu UJV v Mariboru. Udeležili so se ga: Branko Celar, Mitja Klavora, Zvone Rozman, Milan Zorec, Ivo Usar, Jože Veldin, Roman Jeglič in kot povabljeni Pavle Čelik. Avstrijsko sekcijo sta na tem sestanku zastopala dr. Hubert Holler in Adi Stegner. Na sestanku so se dogovorili, da se organizira IPA Slovenije s pridruženim članstvom v avstrijski sekciji. Avstrijski predstavniki so obljubili pomoč pri mednarodnem včlanjevanju in ustanovitvi iniciativnega odbora kot samostojnega predhodnega organa IPA Slovenije v ustanavljanju.

Iniciativni odbor za ustanovitev slovenske sekcije je 10.11. 1990 v šoli za miličnike v Kotnikovi v Ljubljani sklical prvi zbor pridruženih članov avstrijske sekcije iz Slovenije. Sestanka, ki ga je vodil Zvone Rozman, se je udeležilo 21 od 28 pridruženih članov. Na tem sestanku so obravnavali dotedanje dejavnosti, prvi osnutek statuta in si razdelili naloge za ustanovitev IPA društva Slovenije.

Tretji sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev IPE Slovenije je bil 11.03.1991 v Gozd- Martuljku. Člani iniciativnega odbora so ocenili dotedanje delo in potek priprav na ustanovno skupščino.

Četrti sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev slovenske sekcije IPE je bil 21.marca 1991 v Ljubljani, Kotnikova 8. Na njem je bil sprejet datum ustanovne skupščine, in sicer 20. april 1991, izdelan je bil program prireditve s finančnim planom. Iniciativni odbor ustanoviteljev združenja je 6. aprila 1991 v Ljubljani, na Kotnikovi 8, sklical drugi zbor vseh članov ustanoviteljev IPE Slovenije. Od 47 pridruženih Članov jih je bilo prisotnih 37; ti so sprejeli sklep o sklicu skupščine ustanoviteljev, ustanovitvene akte, program skupščine ustanoviteljev in predlagali prvo kandidatno listo za organe društva. Šesta seja iniciativnega odbora za ustanovitev IPE Slovenije je bila 18.04,1991 v Ljubljani, na Kotnikovi 8, Izvedli so se zadnje priprave pred ustanovno skupščino in dodelali finančno zgradbo ustanovitve.

Ustanovna skupščina IPE Slovenije – YU je bila 20. aprila 1991v hotelu Špik v Gozd-Martuljku. Na njem ]e bilo prisotnih 44 članov ustanoviteljev (od 47), uradne delegacije IPE Avstrije, Italije in Madžarske, vabljeni gostje in takratni sekretar za notranje zadeve R Slovenije Igor Bavčar. Na ustanovni skupščini so bili sprejeti vsi potrebni akti za delovanje sekcije in izvoljeno prvo vodstvo IPA društva Slovenije -YU. Prvi predsednik društva je postal Milan Zorec.


Korenine rojstva slovenske sekcije IPE segajo v sedemdese-ta leta, ko so posamezniki iz vrst tedanje milice ob delov-nih stikih navezali prva poznanstva s člani in funkcionarji IPE iz Avstrije in Italije. V osemdesetih letih se je obseg sodelovanja s policijami sosednjih držav občutno povečal.

Konec osemdesetih let so se tako rodila razmišljanja o ustanovitvi slovenske sekcije IPE. Spontanih prijateljskih stikov je bilo namreč čedalje več, prav tako pa tudi sodelovanja naših policistov na raznih prireditvah v tujini. Julija 1990 se je v Mariboru sestalo sedem članov iniciativnega odbora za ustanovitev IPE v Sloveniji, pri čemer velja poudariti, da je ustanovitev ves čas spremljala avstrijska sekcija IPE, predvsem predstavniki deželne skupine za Štajersko, in italijanska sekcija IPE. Z njuno pomočjo je namreč nekaj deset članov slovenske policije postalo pridruženih članov teh dveh sekcij, organiziralo pripravljalni odbor in s tem naredilo drugi korak, ki mu je sledila ustanovna skupščina 20. aprila 1991 v Gozd-Martuljku.

Pomemben korak za širjenje poslanstva IPE, pa je bil 7. junij 1991 z ustanovitvijo regionalnega kluba za Koroško, Štajersko in Prekmurje, vrstile pa so se tudi ustanovitve regionalnih klubov za Gorenjsko (21. februar 1992), Primorsko (29. maja 1992), Dolenjsko (6. junija 1992) in Koroško (6. novembra 1992). Tako je slovenska IPA zaživela med policisti, zaradi širitve lastne dejavnosti, sodelovanja s tujimi sekcijami in udeležbe na številnih strokovnih ter družabnih srečanjih je postala prepoznavna in tudi pridobivala vse več članov. Slovenska nacionalna sekcija je bila sprejeta v mednarodno združenje 6. novembra 1992 v Rio de Janeiru, kjer jeSlovenija postala 54. polnopravna članica v največji organizaciji policistov na svetu.

Organiziranje dejavnosti po regionalnih klubih se je nadaljevalo z ustanovitvijo regionalnega kluba Pomurja (20. februar 1993), regionalnega kluba Celje (2. junija 1993), regionalnega kluba Ljubljane (4. junija 1993) regionalnega kluba Koper – Postojna (2. marec 1996), in kluba Posavje (6. januar 2001). S tem so bila zaključena prva prizadevanja za najustreznejšo organiziranost dejavnosti na območju cele države.


Prvi kongres IPA-Sekcije Slovenije je bil marca 1993 V Ljubljani, ki ga je sočasno spremljalo zasedanje izvršnega mednarodnega biroja IPE ( PEB). Sicer pa je mednarodno sodelovanje že v začetku pomenilo eno od najpomembnejših nalog, ki si jih se vedno zadaje slovenske sekcije. Vzpostavljeno je bilo zelo dobro sodelovanje z mednarodnimi organi IPE, obenem pa je bil trud usmerjen za sodelovanje čim širšega kroga članstva IPE na prireditvah in srečanjih s člani tujih sekcij. Tako na skoraj vse domače prireditve Sekcija Slovenije vabi tudi prijatelje iz tujine. Taksen pristop je že na začetku obstoja sekcije stkal mnoge tesne vezi v vseh mogočih smereh in na vseh ravneh ter utrdil vsakoletne mednarodne prireditve, ki jih je organizirala Sekcija Slovenije. Program dela, sprejet na prvem kongresu, je bil v celoti uresničen. Nove spodbude za programsko skupno delo pa so bile sprejete na izrednem kongresu sekcije 22. oktobra 1994 v Luciji. Upravni odbor sekcije si je prizadeval, da v okviru sprejetega programa razvoja omogoči čim skladnejše delovanje regionalnih klubov in široko izmenjavo izkušenj za delo sekcije kot celote. Drugi kongres sekcije je bil 21. septembra 1996 v Podčetrtku. Na njem je bilo ocenjeno, da je slovenska sekcija poleg trdne organiziranosti dosegla tudi številne delovne uspehe tako doma kot na mednarodnem področju. Mnoge prireditve v Sloveniji so prerasle v tradicionalne. Člani so se čedalje pogosteje udeleževali mednarodnih srečanj, strokovnih posvetovanj in seminarjev .

Tretji kongres sekcije je bil 23. oktobra 1999 v Mariboru. Na njem je bil sprejet predlog, da se regionalni klubi ustanovijo kot društva, sekcija pa kot zveza društev. Na istem kongresu je bil sprejet sklep, da se v IPO sprejmejo pooblaščeni delavci Ministrstva za pravosodje RS. Za delo v prihodnje so si člani upravnega obora Sekcijei med drugim zadali organiziranje strokovnih posvetovanj delavcev policije, aktivnejše vključevanje v izobraževalne procese v Gimbornu, ustanovitev IPA hiše, povečanje regionalne razvejanosti z ustanovitvijo novih regionalnih in krajevnih organizacij itd.

V Zrečah je bil dne 23. oktobra 2002 četrti kongres sekcije Slovenije in v naslednjih letih je bilo delovanje IPA Sekcije Slovenija usmerjeno na programske usmeritve, ki so bile sprejete na tem kongresu. Vse organizacijske in finančne naloge za nemoteno izvajanje sprejetih nalog, so bile opravljene nemoteno, predvsem pa naloge in usmeritve ki so se nanašale na organizacijo dela znotraj sekcije, povezovanje dela regionalnih klubov in predstavljanju IPA organizacije na mednarodnem nivoju. V letu 2003 je večina aktivnosti bila povezana z ureditvijo statusa IPA Slovenije. V prvi vrsti je bila to registracija vseh klubov v Sloveniji v skladu z Zakonom o društvih in registracijo IPA Slovenije kot zveze društev. Usklajen, statut in pogodba so bili sprejeti na seji UO IPA Sekcije Slovenija 6. maja 2003, v Celju. Zveza je bila registrirana pri UE Celje 23. septembra 2003.

IPA Sekcija Slovenija je bila od leta 2000 mentorica pridruženim članom iz Hrvaške in potrebno je pripisati tudi članom UO IPA Sekcije Slovenija nekaj zaslug za to, da je bila Hrvaška na 17. Svetovnem kongresu IPA leta 2003 kot samostojna organizacija sprejeta v to veliko družino policistov.

V Moravskih Toplicah je 22. oktobra 2005 potekal peti kongres sekcije Slovenije. Na kongresu so bili z večino glasov delegatov v IPA organizacijo sprejeti pooblaščeni delavci Carinske službe Slovenije.

Na tem kongresu so bile sprejete tudi spremembe Statuta, nov Poslovnik o delu IPA Sekcije Slovenije, Pravilnik o finančno materialnem poslovanju in Pravilnik o osnovah in merilih za urejanje izdatkov in povračil za potovanja v RS in tujini.

Že leta 2003 je upravni odbor sekcije Slovenija od mednarodnega vodstva IPA prejel prošnjo za organizacijo 18. svetovnega kongresa IPA, ki bo potekal leta 2006. Prošnjo smo z veseljem sprejeli. V obdobju od 2004 do 2006 je potekala aktivna komunikacija z vodstvom PEB-a glede organizacije svetovnega kongresa. V samo organizacijo je bilo vloženega veliko dela članov organizacijskega odbora. Pomemben del svojega dela in časa so člani upravnega odbora v 15. letih namenili uradnemu predstavljanju naše organizacije in njenega dela v tujini, poglabljanju že vzpostavljenih prijateljskih vezi in navezavi novih, na profesionalnem, kulturnem, športnem in družabnem področju. Regionalni klubi so v teh letih organizirali številne prireditve, nekatere med njimi so postale že tradicionalne. Na podlagi teh aktivnosti se raznih prireditev, ki jih organizirajo posamezni klubi udeležuje vedno več članov.

Ustanovna skupščina 20. april 1991

Ustanovna skupščina 20. april 1991

Listina o članstvu slovenske sekcije v IPI

Listina o članstvu slovenske sekcije v IPI