Letos so med 23.5. in 27.5.2018 srečanje motoristov IPA sekcij iz območja bivše skupne države Jugoslavije organizirali kolegi iz Makedonije.

Gre za družaben dogodek, ki malo obuja nostalgične spomine in pomeni lepo priložnost za druženje s kolegi. Tokrat se je dogodka iz Slovenije udeležilo 12 motoristk in motoristov z 8 motorji.

Ker je šlo za dolgo pot, smo jo načrtovali iz različnih smeri in za več dni. Naša skupina je na pot krenila v nedeljo dopoldan iz Ljubljane in opravila prvi daljši postanek v Banja Luki. Po kosilu smo pot nadaljevali preko planine Vlašič v Travnik in nato v Sarajevo, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo krenili do Foče in v Črno goro vstopili na Ščepan polju. V družbi domačina smo se vozili po okolici Durmitorja in kanjona rek Tare in Pive ter zvečer zaključili v Podgorici. Naslednji smo nadaljevali pot v Albanijo, kjer smo se zapeljali čez gorski prelaz Gabrom do slikovite vasice Tamarre. Vrnili smo se nazaj in šli čez mesto Skadar in bili vsi veseli, da smo uspeli priti iz prometnega vrveža celi in nepoškodovani. Prometne navade so v teh mestih res milo rečeno čudne. Doživeli smo tudi, da so se udeleženci v prometu peljali v krožišču v nasprotno smer, da o domačih živalih na cesti ne zgubljam besed. Pot nas je nato vodila čez osrednjo Albanijo, preko mest Burrel in Klos do Debra, kjer smo vstopili v Makedonijo. Prenočili smo v nacionalnem parku Mavrovo. Naslednje jutro smo pot nadaljevali čez park Mavrovo v Gostivar in Tetovo, kjer smo se povzpeli še do Popove šapke, nekdaj legendarnega smučišča, ki je sicer še sedaj v funkciji, vendar so najboljši časi že za njim. Po ogledu smučarskih terenov in pogovoru z makedonskimi policisti, ki tu čuvajo državno mejo z Albanijo, smo se odpravili do Skopja, kjer so nas čakali gostitelji. Zvečer smo imeli skupno večerjo z vsemi ostalimi motoristi in smo obujali spomine po  načelu »Še pomnite tovariši«. Naslednje jutro nas je na kratko pričakal dež, vendar smo se vseeno držali načrta domačinov in imeli svečano motoristično povorko po Skopju. Pot smo nadaljevali do Kruševega, kjer smo si ogledali muzej Ilindenske vstaje in muzej in grob pevca Tošeta Proeskega. Z vožnjo smo nadaljevali proti Ohridu in pred tem prečkali še prelaz Galičica, od koder se je razprostiral prekrasen pogled nad Ohridsko in Prespansko jezero. Po nastanitvi v hotelu in večerji smo si ogledali obalo ohridskega jezera, ki je vsaj na tem delu res prekrasna. Naslednji dan smo obiskali samostan Sv. Nauma in popoldan opravili še ogled mesta Ohrid in ga zaklučili s panoramsko vožnjo z ladjico po Ohridskem jezeru. Naslednje jutro nas je pot vodila čez Strugo in Debar do Skopja. Zadnji večer so nam domačini pripravili panoramsko vožnjo z avtobusom po Skopju in zaključno večerjo v tradicionalni restavraciji Baba Cane. Tu smo si izmenjali darila, si izrekli nekaj pohvalnih besed in se dogovorili, da bodo naslednje leto gostitelji kolegi iz Črne gore.

Tako kot smo v Skopje prišli, smo tudi naslednje jutro odhajali po različnih poteh proti domu. Nekateri so se odločili za pot do doma v enem dnevu, sam pa sem obiskal še kolega iz Valjeva in potem naslednji dan preko Brčkega šel na avtocesto in domov. Bil je že skrajni čas. Na poti smo bili 8 dni in smo prevozili cca 3500 km. Naporno, vendar pa zelo lepo in dogodek, ki ti ostane v spominu za vse življenje.

Marjan Vukšič

Galerija.