V soboto 25. aprila 2026 v zgodnjem dopoldanskem času se nas je enajst kolesarjev zbralo pred policijsko postajo Cerknica. Kljub temu, da je bilo sonce že dokaj visoko na nebu, je sveže jutro napovedovalo lep kolesarski dan. Vendar še predno smo zajahali kolesa, je naš gostitelj Stanislav Šajn, predsednik kluba IPA Postojna, organiziral posaditev dveh dreves v zato že pripravljene sadilne jame. Ob dobri volji, smehu in sladkanju dobrot naše Zlatke, smo strokovno posadili češnji v sklopu svetovne akcije »Plant a tree – Green IPA 2026«.

Letošnja trasa kolesarjenja ni bila tako zahtevna kot lani, saj smo črtali vse resne dolge klance, ki se ponujajo okoli Cerkniškega jezera. Od policijske postaje nas je pot peljala mimo jezera, ki je mimogrede zaradi nikakršnih spomladanskih padavin bolj skromno z vodostajem, do Rakovega Škocjana. Tu smo si vzeli čas za krajši postanek in ob pogledu na lepoti Mali in Veliki naravni most napojili naše duše. Pot naprej nas je vodila proti Planinskem polju na drugi strani z vozili natrpane primorske AC. Ob prečkanju Primorke smo bili deležni številnega trobljenja voznikov ujetih v koloni in s tem njihovo odobravanje za naše kolesarske užitke.

Po gozdnem spustu proti robu Planinskega polja nas tiste, ki nismo vedeli zanj, presenetijo mogočne ruševine dvorca Haasberg. Seveda ne moreš kar odkolesariti naprej in se tudi tu ustavimo, da se čudimo in občudujemo kaj vse skriva naša mala Slovenija. Po vsrkanju informacij o baročnem dvorcu Hošperk obrnemo kolesa nazaj v smeri proti Uncu. Tistim, ki jim je bila ravninska trasa preveč »dolgočasna«, so jo lahko od tukaj popestrili s strmim klancem. Ampak, ko smo se v Uncu združili, je vsem tudi bolj ravninskim sedla osvežilna pijača.

Po krajši analizi že prevožene poti so se iskrile ideje, kje vse bi se še lahko v naslednjih letih s kolesi odkrivale lepote, vendar je bilo za danes dovolj in smo odkolesarili čez polja in gozdove do našega cilja, kmetije odprtih vrat Levar.

Dušan Bartelj  

Galerija.