V lanskem letu sem spoznala prijetna tekaška kolega iz Katalonije, Monico in Jeronija. Sta zelo prijeten par. Oba rada potujeta, ona je glavna organizatorka, njegova skromna želja pa, da se udeleži vsaj ene tekaške prireditve v državi, ki jo obiščeta. Potujeta s kombijem, ki sta ga preuredila v potovalno vozilo. Oba sta policista, člana IPE Catalunya. Spoznali smo se na trail teku v narodnem parku Risnjak na Hrvaškem. Začeli smo pogovor in navezali stike. Za tem sta se ustavila tudi v Sloveniji. Jeroni je odtekel gorski tek na Grintovec, obiskala pa sta me tudi v Radovljici. No, in tako sem dobila povabilo na UTBCN trail Barcelona, 30. aprila 2016.

Odločitev je padla. Grem.

V odlični družbi sem preživela pet čudovitih dni v Kataloniji: Barcelona, Sitges, Vilanova i la Geltru, Tararagona in seveda trail v nacionalnem parku Garraf.

Odločila sem se za najkrajšo »speed« varianto, 21 km  (STBCN), s 1000 višinci, Jaroni za najdaljšo »ultra« varianto, 100 km, s 4.700 višinci. Na razpolago sta bili še dve razdalji 42 km in 75 km. Ultraši so startali ob 7. uri, v močnem nalivu. Do desete ure, ko smo se na traso podali še speed-aši, je dež pojenjal. Trasa je bila razmočena, a zanimiva. Bila je zahtevna, z veliko kamenja in blata, visoko travo, nizkim grmičevjem in občasnimi meglicami. Temperatura zame ravno pravšnja. Uspelo mi je, na trasi sem uživala, si pritekla 3. mesto v kategoriji in tako uspešno zastopala barve IPA kluba Ljubljana.

Slike.

Urša ROBNIK