V soboto, 6. junija 2020, smo po dolgem času po corona pandemiji spet imeli planinski pohod. Naš cilj je bila 2125 m visoka Peca oz. Kordeževa glava.

Prvi večji postanek je bil v Črni na Koroški, ob sotočju rek Meže in Javorskega potoka na začetku Mežiške doline. Aleksander Mali nam je predstavil zgodovino doline in  krajev, gospodarski, kulturni in športni utrip kraja. Črna je prvič omenjena leta 1109 kot Črni potok, leta 1137 pa kot Črna.  Leta 1620 se je v Črni začelo fužinarstvo,  v Koroškem deželnem muzeju v Celovcu hranijo pisni vir iz leta 1644, ki omenja rudarjenje v Črni, listina iz leta 1665 pa dovoljuje kopanje svinčenega sijajnika. Rudarjenje svinčeve in cinkove rude se je nadaljevalo 330 let z nekaj vmesnimi prekinitvami. V 18. stoletju se je razvilo tudi železarstvo. Po drugi svetovni vojni je bila Mežiška dolina imenovana  »dolina smrti«, saj je kisel dež uničil vegetacijo. Danes gozdovi spet zelenijo. Črna je znana tudi po športnikih, zato je tu tudi muzej slovenskih olimpijcev, še posebej znani so bratje Pudgar in Tina Maze. Sredi kraja je trg, na katerem stoji Plečnikov kip, ki ima prav posebno zgodovino.

Od tu smo se zapeljali do Tople, kraja, ki je dobil ime po vodi, ki nikoli ne zamrzne. Krajinski park Topla  je alpska dolina pod južnimi stenami Pece, ki je zaščitena zaradi svojih izjemnih naravnih lepot. Topla je bilo naše izhodišče za vzpon na Peco. Vzpeli smo se po neoznačeni lovski poti, ki je nas je presenetila z izjemno strmino. Zato smo se tudi hitro nenačrtovano razdeli v nekaj različno hitrostnih skupin, a na vrh Kordeževe glave smo po dveh urah in pol prišli skoraj istočasno. Med potjo smo opazovali bogato gorsko cvetje, pogorja Smrekovca, Olševe, Uršlje gore, Raduhe za nami, še bolj oddaljenih  Velike in Menine planine. Na prevalu, kjer levo zavije pot na avstrijski vrh Pece in desno na  Kordežovo glavo,  smo pokukali tudi na avstrijsko stran pobočja. V megli in vetru smo osvojili vrh Pece,  pojedli ter se hitro spustili na drugo stran proti Domu na Peci, ki se nahaja na vzhodnem delu pogorja na višini 1665 m. Tu smo se prepustili sladkim, mesnim in tekočim dobrotam v domu. Ob spustu smo se ustavili še v votlini Kralja Matjaža v neposredni bližini doma. V votlini je postavljen bronast kip Kralja Matjaža, ki se bo prebudil, ko mu bo brada sedemkrat zrasla okoli mize.

Pred nami je bil še zadnji del dvournega spusta v dolino Topla, precej strm, a z vsaj nekaterimi položnimi deli. Pogrešali smo dobre skrbnike poti, saj smo se neprestano plazili pod ali po ovinkih obšli številna podrta debla.

Res zadnji del je bil postanek v kraju Holmec, ki je znan iz slovenske osamosvojitvene vojne. Med 27. in 29. junijem 1991 je tu potekal eden najbolj obsežnih spopadov med Slovensko policijo, TO RS in JLA. Aleksander  Mali nam je iz prve roke, kajti tudi sam je bil udeleženec  teh spopadov, predstavil potek dogodkov.

Varno smo zaključili vsestransko zanimiv in bogat pohod z našimi vodniki. Po zapisu Franceske ŽUMER, povzel Anton VOZELJ.

Galerija.