Letos se mi je ponudila lepa priložnost, da po dolgem času spet odtečem maraton, in to zimski maraton, v toplih krajih. Po zaslugi dobre prijateljice, ki živi in dela na Floridi, sem tako imela možnost preteči maraton v Miamiju, čarobnem velemestu, ob obali Atlantskega ocena. Zame je bil to poseben izziv. Preteči 42 kilometrov konec januarja, na drugem koncu sveta, kjer temperature dosežejo tudi do 27 C, s štartom ob šesti uri zjutraj. Po ulicah Miamija smo tekli na nedeljo 29. 1. 2017. Na Florido sva s hčerjo prispeli že 17 dni prej, tako da je bilo dovolj časa, da sem se privadila na višje temperature, vlago in šesturno časovno razliko. Dan pred maratonom smo z mojimi navijačicami obiskale »Health&Fitnes Expo«, ki se je odvijal na baseball stadionu  »Marlins park« in je bil poln obiskovalcev. Tam smo prevzele vrečko s številko in spominsko majico, uživale utrip mesta,  si privoščile pico, in se zgodaj odpravile spat. Naslednji dan smo morale vstati že ob treh zjutraj. Ura vožnje do Miamija, ura priprav na štart in hitro je bila ura šest. Štartala sem iz boksa F, kar je pomenilo dodatnih 25 minut čakanja na štart. Vremenska napoved je bila slaba . Temperatura se je spustila na 10 C, kmalu po štartu pa je začelo deževati, in deževalo cel dan. Na nekaterih delih trase je tudi močno pihalo. Štartali smo izpred dvorane »American Airlines Arena«, ki je domovanje košarkarske ekipe v ligi NBA »Miami Heat«, v kateri igra tudi naš košarkar Goran Dragić. Cilj je bil v mestnem parku Bayfront. Na štart sta me pospremili moja hči in prijateljica, moji navijačici.  Vzdušje je bilo, kljub slabemu vremenu in zgodnjim jutranjim uram, odlično. Tudi navijačev je bilo veliko.

Maratonsko razdaljo nam je uspelo preteči 2.964 tekačem, maratonk nas je bilo 932. V dveh dneh se je na različnih razdaljah preizkusilo približno 24.000 tekačev. Trasa je bila lepa, ne povsem ravninska, tekli smo čez pet mostov. Nepozabni so bili pogledi na ocean, reko Miami, visoke stavbe in ogromne križarke. Miami je namreč svetovna prestolnica križarskih ladij in najpomembnejše pristanišče križark na svetu.  Svojevrstni užitek je bilo teči po famozni »Miami beach« in po ulicah mesta, poslikanih z gromozanskimi grafiti.

Na trasi, vse do cilja, sem se počutila odlično. V cilj sem pritekla z dvignjenimi rokami, nasmehom na ustih, predvsem pa zadovoljna, da mi je razdaljo uspelo preteči brez težav, brez bolečin in krčev. Regeneracija skorajda ni bila potrebna. » I did a god job«, kot bi rekli Američani. Teči tak maraton je res pravi užitek. Naj bo takih čim več.

Urška ROBNIK

Galerija.