V petek, 25. aprila 2025, ob 19. uri se je iz Ajdovščine začela moja najdaljša tekaška preizkušnja doslej – Ultra Trail Vipava Valley 165 km, z več kot 6500 višinskimi metri. Končal sem jo v 33 urah in 24 minutah. Neugodno vreme, dve neprespani noči in zahteven teren so preizkušali telo in psiho, a do konca me je gnala odločnost doseči cilj in podpora mojih najbližjih.

Posebnih priprav na tekmo nisem imel – že vrsto let redno tečem in izvajam vaje za moč, kolikor mi pač dopušča čas poleg službe in življenjskih obveznosti. Za pripravo pred UTVV sem se poleg samostojnih treningov udeležil cerkniške tekaške lige ter v letu 2025 vključil štiri daljše razdalje – Corsa della Bora, kjer je bilo na 56 km treba premagati 1800 v.m.,  »domača« 7 ur Slivnice, kjer sem opravil skoraj 40 km in 3000 v.m., Ruth-in tek, kjer sem naredil 60 km ter tri tedne pred UTVV Zaplana trail s 27 km in 1300 v.m.. Na tekmah sem preizkušal ustreznost prehrane in hidracije med dolgimi napori ter preverjal opremo. Na podlagi lastnih sposobnosti (ventilatornih pragov in VO2max) sem si zastavil okviren tempo in prehransko strategijo, ki se je med tekmo odlično obnesla.

Na tekmovanju UTVV sem nosil s seboj pijačo in nekaj hrane za razdalje med okrepčevalnicami ter opremo in oblačila, prilagojena takratnemu vremenu. Prvi večer sem si pred vzponom na Nanos poleg obvezne opreme nadel še dodatna dolga oblačila, kapo in rokavice – odločitev, ki se je izkazala za ključno. Od večera do jutra je deževalo, burja na Nanosu pa je bila tako močna, da je precej tekačev odstopilo. Jaz pa sem s tekanjem nadaljeval po odlično označenih poteh, ki pa so bile na posameznih odsekih zaradi razmočenih in blatnih tal spolzke in spusti precej zahtevni.

Deževna in hladna noč se je prevesila v topel in sončen dan, ki je ponudil čudovite razglede na Vipavsko dolino in preko Krasa vse do morja. Motivacijo tekmovalcev so dodatno dvigovali prijaznost prostovoljcev in dobro založene okrepčevalnice, kar je potrjevalo odlično organizacijo desete izvedbe UTVV. Na okrepčevalnicah sem jedel obilno in okusno raznovrstno hrano, spremljevalna ekipa MČ TEAM, ki so jo sestavljali Katja, Ana in Jaka, pa me je ves čas spremljala, vzpodbujala ter polnila bidone in me oskrbovala z oblačili ter dodatno hrano za med okrepčevalnicami. Hrano in pijačo sem vnašal redno, zato nisem imel nobene krize – le zaspanost me je drugo noč že pošteno grabila. Na 120. kilometru sem si zaradi žulja na nogi zamenjal nogavice ter uporabil otroški puder – drobna malenkost, ki je omogočila, da sem brez večjih težav nadaljeval.

Večino časa sem bil na progi sam, saj mi je ustrezal lasten tempo, ki sem si ga zadal, da dosežem ciljno črto, občasno pa sem tekel tudi z drugimi tekači, domačimi in tujimi, ki smo si s pogovori krajšali čas na progi. V ključnem delu dirke, zadnjih 20 kilometrov, pa sem začutil bolečino v kolenu, ki se je z vsakim korakom stopnjevala. Ta del sem opravil skupaj z Nizozemcem Michelom, proga pa je zaradi noči, utrujenih nog in zaspane glave postala še bolj zahtevna, zato nama je družba še kako sedla. V zaključnem delu proge pa, kot da 160 kilometrov ne bi bilo dovolj, nas je pričakala še močna burja v prsi, kar je popestrilo zgodnje-jutranji prihod v cilj.

Po prihodu v cilj sem bil izredno zadovoljen in ponosen na svoj dosežek ter na trud in predanost spremljevalne ekipe MČ TEAM. Po tušu me je ujela takšna zaspanost, da sem zaspal kar za mizo ob porciji makaronov. 😊

Zaključek na UTVV 165 mi pomeni dokaz, da z disciplino, predanostjo in trdno voljo lahko dosežeš cilje, tudi če razmere niso idealne. Ponovitve (za zdaj) ne načrtujem – raje grem na krajše in razgledne trase, kjer lahko še vedno uživam v naravi in gibanju. Novi izzivi me že čakajo – 50-kilometrska Kriška gora trail, spremljanje hčerke, na Soča outdoor festivalu, najbolj se pa veselim ponovne udeležbe tekmovanja Brajnikov memorial z ekipo IPA klub Ljubljana. To mi je motivacija za nadaljevanje v športnih aktivnostih, saj menim, da je redno gibanje ter druženje s pravimi ljudmi zelo pomembno za zdravo in dolgo prihodnost vsakega od nas. Galerija.

SERVO PER AMIKECO!

Matjaž Čuček