Lani poleti sem prvič slišal, da se bo Franci Teraž, legenda slovenskega gorskega teka, lotil organizacije zahtevnega gorskega maratona treh dolin GM3D pod Triglavom. Proga maratona bi potekala iz Mojstrane skozi dolino Vrat, se po poti Čez Prag povzpela na Kredarico, nato bi sledil sestop v Krmo in  se nato skozi dolino Kot dvignila do Staničevega doma pod Triglavom. Zadnji spust bi potekal po dolini Za Cmirom do Aljaževega doma pod Triglavom, kjer bi bil cilj. Vse našteto bi naneslo 48 kilometrov in 3500 višinskih metrov. Res zelo zahtevno pa vendar za preizkus volje in moči zelo mamljivo. In letos januarja, ko je razpis prišel na plan, sva se s Čuček Matjažem odločila in prijavila na to ekstremno tekmo. Čez dobrih 6 mesecev priprav, točneje 1. julija 2017, bi izvedela, iz kakšnega materiala sva izklesana.

Pa je prišel ta dan, vendar zaradi napovedanega slabega vremena je že dan pred startom organizator skrajšal in znižal traso GM3D. Zanimivo, da sem ob tej novici imel mešane občutke, hkrati razočaran in vesel. Razočaran, da ne bom občudoval čudovite razglede okoli našega očaka in bil del zgodovinske gorske avanture in vesel, ker mi je glava govorila, da nisem popolnoma pripravljen za več kot 8h garanje. Pa vseeno trasa, ki naju je ta dan čakala, je obetala 42 kilometrov in 1700 metrov višine.

Tako smo zbrani tekmovalci, ki nas je bilo okoli 60, iz Mojstrane pretekli delček doline Vrat, se preusmerili v dolino Kot in se potem skozi dolino Krmo dvignili do pastirskega stanu v Zgornji Krmi. Tam smo naredil manjši obrat po prečni poti v smeri Staničevega doma in tekli nazaj po isti progi v Mojstrano.

S progo sva z Matjažem opravila z odliko, to pomeni, da sva oba prispela na cilj nepoškodovana. Čas teka nama ni bil pomemben, pa vendar lahko zapišem, da je Matjaž potreboval 5h29′,  jaz pa solidnih 5h48′. Večina tekmovalcev je bila že kar nekaj časa na cilju in imel sem občutek, da sva midva z Matjažem edina »amaterja« med prekaljenimi ultra tekači, vajeni takšnih in še daljših težjih preizkušenj.

Po zaključku sva z medaljo ovešene okoli vratu, ki si jo je prislužil vsak tekač, utrujene in pregrete noge namočila v bližnji ledeno mrzli Triglavski Bistrici.

Bartelj Dušan

Galerija.