Tudi letos sem se kot član kolesarske sekcije IPA kluba Ljubljana  udeležil nekaj maratonov in vzponov. V mesecu juniju je za vsakega rekreativnega kolesarja obvezna udeležba na Maratonu  Franja. Vremenska napoved za tisti dan je bila zelo slaba, zaradi česar je marsikdo ostal doma. Na srečo se napoved vremenoslovcev ni uresničila in je maraton potekal  v skoraj idealnih pogojih ter temperaturah. Na maratonu sem dosegel absolutno 38. mesto.

V začetku julija sem se udeležil jubilejnega desetega Maratona Alpe. Tudi za ta dan je bila vremenska napoved izredno slaba, vendar se je v nasprotju z Maratonom Franja napoved vremenoslovcev povsem uresničila. Že ob prihodu na start v Kamniku je lilo kot iz škafa in temperature niso bile prav nič poletne. Dež nas je spremljal skozi celoten maraton, če pa ti na sredini maratona spusti še guma , ti vse skupaj ne ostane v lepem spominu. Vendar ko smo po maratonu vse predebatirali, smo odšli domov z nasmeškom in upanjem, da nas drugo leto pričaka lepše vreme in več sreče.

Sredi avgusta je Vzpon na Mangart moja stalnica že nekaj let. Najvišje ležeča slovenska cesta me vedno očara, zato se na vzpon vsako leto vračam z velikim veseljem. Tudi letos se nas je na 14.2 km dolgo pot proti Mangartskemu sedlu podalo okoli 200 tekmovalcev, tokrat malce manj kot ostala leta, saj je bila napoved slabega vremena. Moram pohvaliti organizatorje,ki se res trudijo izpeljati vzpon, kot je treba. Na koncu pa sem bil zadovoljen še z  3. mestom v svoji kategoriji.

Kolesarji pravijo, da če ne gredo na Juriš na Vršič, v sezoni nekaj manjka. Zato sem se tudi tokrat udeležil Juriša. Po lanski zmagi v svoji kategoriji sem bil tudi letos izredno vesel  4. mesta.

Kolesarsko sezona se počasi zaključuje, sedaj si bom vzel malce zasluženega počitka (beri: ukvarjal se bom z drugimi športi) in komaj čakal na maratone in druženja  z ostalimi kolesarji v letu 2017.

Boštjan Habič